MODNI PORTAL: cosmo, lepotni posegi, estetska kirurgija, lepota, nega obraza in telesa, make up, ličenje, moda in stil, rekreacija, hujšanje, odnosi, dobro počutje...

Hihi Sabina. Odkod,pa to tebi. Mogoče to pišeš iz lastnih izkšenj. Sem prepričan, da gospodom v teh letih ni niti malo mar, če ima ena 20 letnica malce celulita oz. ni podhranjena. Verjemi,ko moški vidi oblino se mu vklopi ta manjša glavica in začne sanjariti kaj bi bilo,če bi bilo. Tak da....

tudi zame je poroka nekaj najlepšega kar lahko dva naredita ko se imata rada.se pa čisto strinjam s tabo sabina.

Hej!
tudi jaz sem se pridruzila v klub prevaranih...s fantom sva skupaj leto in pol...zgodilo se je tako, da smo sli ven (jaz s svojo druzbo on s svojo) in naj bi se kasneje dobili vsi skupaj. Nakar se slisiva, kdaj pridejo. Cakala sem eno uro, vmes klicala, ni se javil. Kasneje smo sli z mojo druzbo naprej ven, ampak sem sla prej domov, ker mi ni bilo vec in sla spat. Ni se javil....zjutraj me klice in rece, ce se lahko dobiva, ker je nekaj narobe. Povedal mi je, da ga pred nekaj meseci nikoli ni primlo, da bi pomislil oz. si zazelel drugo zensko do vceraj, ko je poljubil neko punco in se sam ne ve zakaj. Sicer so nekaj malega spili, ampak je rekel, da se je vsega zavedal, ne ve pa zakaj je sel do nje in to storil. Govoril mi je, da nisem jaz nic kriva, da nimam zveze s tem, kar se je zgodilo in da si tega sploh nisem zasluzila. Da ce bi bilo doma vse v redu, se tega ne bi zgodilo. Ne bi se dogajale stvari, ki so se. Da si tega nisem niti najmanj zasluzila in da mu zato zadnjih nekaj mesecev nic ni prav, niti doma, niti jaz niti on sam (samo zato, ker je nezadovoljen sam s sabo in s situacijo doma). Doma ima probleme z ocimom (ki se grdo obnasa tudi do njegove mame), se ne razumeta in nikoli se ne izpove, vedno zadrzuje v sebi, potem pa mu poci. Skoz zivi pod pritiskom doma in se zeli preseliti. Pred meseci sem mu govorila naj gre na svoje, naj vsaj proba, ce ne se lahko vedno vrne nazaj. Ne vem zakaj se je to zgodilo...ne vem kaj naredit in ne vem, ce je vredno odpuscanja. Povedal mi je, da sem mu vse dajala, on pa me poleg svojih problemov nikoli ni poslusal, nikoli ni vprasal, kaj me tare, ker je mel ze svojih prevec. Premalo mi je dajal je se rekel (glede na to koliko sem mu jaz, vec mu ne bi mogla), ce bi bil drug cas in drugo okolje bi bila idealen par in bi mi vse to lahko dal, trenutno pa sam ne ve kaj bi s sabo. Pri nama je bilo glede custev, ljubezni in tega vse postimano pred tem, imela sva se rada, se imava se zdaj. ni bilo to, da mu je kaj manjkalo, glede custev, pozornosti. Rekel mi je se, da sem prevec popolna, nic ne naredim narobe, v vsem ustrezem, taksna veza, kot bi si jo vsak zelel. Mogoce je zato, potreboval neko ''prasico''. prej bi lahko jaz, kateri mi je primanjkovalo vse to sla varat. ampak na to nikoli nisem pomislila in to mi je res nekaj najhujsega kaj se ti lahko v zvezi zgodi. Vedno sem govorila, da ce me tip prevara, mu ne oprostim in je konec! zdaj ko sem v situaciji, ne vem kaj naj naredim res...sploh ne razumem potem zakaj je prislo do tega. Bojim se, da ne bo naredil kaj doma, da ga ne bo zabluzil in se v tej zalosti izgubil, ne vedec kako in kaj. Ko sva se dobila sva se zjokala in poslusala drug drugega...in ko cutis, da je nekdo iskren do tebe in da so njegove besede resnicne, te se bolj boli vse skupaj. Rekel se je da me je imel rad pred tem in me se vedno ima in da beseda oprosti ni dovolj, da bi se opravicil, ker je sel res predalec. Plus je to, da mi je sam povedal, da ni skril, ampak mi je bad, ker ne vem ce bi lahko se naprej bila z njim, ce bi sla preko tega. Vprasal me je ce ima se eno priloznost, ce e preseliva skupaj (trenutno nikakor! pa se to bi morala dobro razmislit, ce bi sla sploh skupaj zivet) in ce ostaneva prijatelja (kar se navezuje na prvo vpr.). Rekel je se, da noce, da bi izginila iz njegovega zivljenja, rad bi da sem nekje tu. Spostoval bo karkoli se bom odlocila, ampak da naj vem, da mu bo cez pol leta, leto, celo zivljenje zal, da je tako zaj. stvar. Zaveda se, da bo moral marsikaj spremeniti v svojem zivljenju, saj se bo tako le vrtel v zacaranem krogu, ce se ne bo sprijaznil z nekimi stvarmi in sel dalje. Zeli tudi, da mu pomagam, kot sem mu doslej, ker je sam cisto izgubljen. Sicer ima najboljsega prijatelja, ki nama je tudi povedal svoje mnenje. Cimvec mnenj bi zelela slisati. Na koncu se tako ali tako moram sama odlociti.
Ne vem, nimam vec zaupanja...tega kar me je bilo najbolj strah, se mi je zgodilo. Kaj mi predlagate? res vec ne vem kaj naj....Sad((((
prosim pomagajte mi...res sem brezupna!!
hvala!

ja nič...,čas gre naprej. spoznala boš novega in to je to. potrebno je čimprej pozabit in nadaljevat življenje, ne pa da se zapreti v vase in se samemu sebi smiliti. hoo

draga moja solzica !!!

nič ni tako žalostno kot je videti naj ti povem da sem sama imela podobno izkušnjo pred pol leta, ko sem tudi sama na tak način izgubila ljubezen svojega življenja, no vsaj tako sem mislila, do tistega trenutka , ko se mi je zgodila enaka usoda kot tebi naj ti opišem svojo zgodbo:

s fantom sva bila skupaj 7 let, živela sva skupaj , ljubila sva se in si niti oba nisva mogla predstavljati da se bodo najine poti kdaj razdružile..... imela vsa se lepo, lepo sva se razumela, on je bil meni vse in jaz sem bila njemu vse, .... no to tiste sobotne noči, ko sva se določila, da greva vsak z svojimi kolegi mal ven žurat, in tako se je tudi zgodilo, itaq sva vedela da ko se najdeva doma, bo vse kot je bilo prej, ampak žal se to ni zgodilo... jaz sem žurala do 5 zjutraj z kolegicami, enkrat sem poklicala tipa in se mi ta ni javu, dobro sem si mislila, da pač žura in ne sliši telefona nič takega a ne . no in ura je 5 zjutraj ko se odpravim, proti najinemu domu, ko sem prispela, sem videla da njega še ni, kar mi je bilo zelo čudno, ker je bil vedno pred mano doma dobro to me sploh ni skrbelo, odšla sem v stanovanje sem se stuširala in spravila spat... ura je bila že pol 6, ko sem zaspala... zbudim se ob 10 in fanta še vedno ni poleg mene ... in mene je začelo skrbeti in sem poklicala njegovo mamo, če je slučajno doma. ampak ona mi je dejala da ga žal ni, vprašala me je če je kaj narobe, pa je nisem hotela strašiti ....... in ji nisem povedala... no in potem zavrtim njegovo številko, in on se mi seveda ne javi.... potem pokličem njegovega koleg,a ker vem da sta bila skupaj .... in mi reče, da je kao poleg njega in da mu je ful hudo, če lahko pridem do njuji, da mi pač more on nekaj povedat, in dobro seveda se odpeljem, cela srečna, da je z njim vse ok. ko sem prispela do njuji, se je kolega odmaknu in mi reku saj bo pa me je prijel za ramo dobila sem mešane občutke .....no in tisti dan je bil zame usoden, fant ki mi je pomenil vse na svetu, mi je zadal največjo rano v srce. povedal mi je namreč, da me je prevaral, in to prejšnjo noč nisem vedal da je on tega sposoben, on ,ki me ljubi, ki živi poleg mene, ki je ljubezniv, ki me ma rad:/ ne nisem si tega mislila.... prosil me je odpuščanja jokal se mi je ampak kar moški naredi enkrat bo delal celo žviljenje in jaz vem, da si zaslužim boljšega, kot pa je on to sem spoznala to soboto, ko me je prevaral nisem mu mogla oprostit, ker je bil v meni neki glas, ki mi je pravil, da naj končam vso zadevo in da pač to ni to se zgodi ..... in res povedala sem mu da se bova mogla žal posloviti , da je to najin zadnji dan skupaj in da je bolje če greva narazen, in se je to tudi zgodilo.... ne moreš si misliti kako mi je bilo težko, še danes mi ni vseeno, da je moral to povedati, bil bi tiho in bi bla srečna še naprej ampak bi jaz živela v utvari ... in tega nikakor nočem..... zato draga moja solzica naj ti povem nauk te moje resnične zgodbe ... in tudi tvoje ....

vsak moški, ki ga spoznaš in meniš, da je on pravi zate...te bo enkrat prizadel, to je dejstvo, in to je in bo tko ostalo...zato se je najbolje s tem sprijazniti in se s tem soočiti.... jaz sem samska pol leta in sem tipa prebolela po 2 mesecih, in to sam zaradi tega, ker sem si v glavo zabila dejstvo, kaj mi je naredu .nobena ženska niti ena si ne zasluži, da moški, to dela svoji ženi ali punci , in ko iščejo izgovore da se je to zgodilo, pa da ni blo namerno to ni res.... res je da ponavadi punce pripeljemo tipe do tega da varajo s vsemi svojimi čari, ki jih primoremo, tudi meni se to dogaja in vem da delam napako, ko kdaj zavedem kakega moškega.... solzica, nočem da trpiš, zato ti povem, da je bolje, da tega fanta pustiš, ker nekje obstaja boljši, tak ki se te zasluži, ker vrjamem, da si vredu punca ...in ne se pusti, da te bo moški kdar koli izkoriščeval.
sicer pa vedi da za vsakega obstaja nekje oseba, s katero boš srečna in si boš ustvarila lepo toplo družino, in se boš temu nazaj še samo smejala

upam, da sem ti s tem kaj pomagala drugače se pa lahko še vedno obrneš na mene sem ti na voljo

P.S. KAR NAS NE UBIJE, NAS NAREDI ŠE BOLJ TRDNE to si zapomni !!!!

lp

Varanje je ena oblika izkazovanja nezadovoljstva, velikokrqt z nami samimi saj nikjer in v ničemer nekdo ne najde NIČESAR kar bi ga lahko trajno zadovoljilo - osrečilo.....

Včasih se lahko najdeta tudi dva takšna ki si to dopuščata in si prekrivata oči.
Kdor pa tega ne želi pa ga takšno početje zelllo prizadene, vendar punce, ali fantje, glavo pokonci saj vam s tem življenje ponuja le lekcijo ki se je moramo naučiti v življenju! Zato je potrebno naše trenutke jemati kakor poglavja v knjigi.

Sama nasprotujem zvezi z varanjem in jo zelo prziram saj prizadene nežno dušo in ji pusti posledice.