 Zraven
kalorij naše telo za svoje normalno delovanje nujno potrebuje vitamine in
minerale. Le te moramo vnašati s hrano in prehranskimi dodatki, saj jih ne
zmore proizvajati samo. Pripravili smo
seznam najpomembnejših vitaminov z nasveti, kako jih jemati, da boste v
pomladnih dneh žareli od zdravja.
Vitamini
in minerali delujejo najbolje, ko so v pravilnem razmerju. Poznamo vitamine, ki
so topljivi v vodi in tiste, ki so topljivi v maščobi. v prvo skupino sodi
devet vitaminov, presežke le teh pa iz telesa odstranimo brez večjih
težav. Vitamini, ki so topljivi v
maščobi so vitamini A,D,E,K in jih ni potrebno uživati vsak dan.
VITAMIN
C
Je verjetno najbolj
poznan pomemben antioksidant, ki pomaga pri celjenju ran, raztaplja vitamin E
in krepi zobe, kosti, dlesni in žile. Vitamin C izboljšuje absorpcijo kalcija,
železa in folne kisline. Če ima naše telo dovolj vitamina C, se s tem zmanjšuje
tveganje za nastanek srčne kapi, raka in
mnogih drugih bolezni. Potrebe po vitaminu C so povečane po operacijah in kadar
smo pod stresom, še posebej veliko pa ga potrebujejo kadilci.
Koža ga potrebuje
za proizvodnjo kolagena. Vendar pa je potrebno paziti, da ne boste pretiravali,
saj se pri preveliki količini lahko pojavijo driska, slabost in se zniža
količina vitamina B12 v telesu.
Največ vitamina C najdemo v zeleni papriki, beluših,
limoni, brokoliju, pomarančah, jagodah, kiviju, rozinah, ananasu in v
paradižniku.,
VITAMIN
A
Vitamin
A krepi imunski sistem, je pomemben za dober vid ter je ena ključnih sestavin
za zdrave in trdne kosti. Že desetletja nosi oznako »vitamin za kožo«, saj
zaradi antioksidantnih lastnosti preprečuje zgodnje staranje kože. Pri
preveliki količini se lahko pojavi glavobol, bruhanje in težave pri delovanju
jeter. Največ vitamina A je v ribjem olju, govejih jetrih, jajčnem rumenjaku,
pomarančah, listnati zelenjavi ter v rumenem sadju in zelenjavi.
VITAMIN
E
Je
bistvenega pomena za normalno delovanje celic in sproščanja encimov. Je
pomemben antioksidant, velja za glavno obrambo proti prosti radikalom. Preprečuje
bolezni srca, znižuje krvni tlak in krepi imunski sistem. Vitamin E naravno
deluje kot antioksidant v poroženeli plasti, na površino kože pride v glavnem
prek sebuma. Zaradi porasta oksidativnega stresa, ki ga povzroča naše okolje,
koža potrebuje več vitamina E; pomanjkanje vitamina E lahko vodi v poškodbo
celic. Raziskave so pokazale, da lokalno nanašanje vitamina E lahko poveča
količino vitamina, ki je na voljo v povrhnjici. Največ vitamina E je v rjavem
rižu, solati, zelju, kiviju, oreščkih, stročnicah, papaji, semenih, soji,
špinači, paradižniku, rastlinskih oljih, ovseni in pšenični moki.
VITAMIN
D
Vitamin
je izjemnega pomena pri absorbaciji kalcija, fosforja, cinka in magnezija.
Skrbi tudi za trdnost zob in kosti ter delovanje mišic in žlez. Pomanjkanje
lahko povzroči nepravilno rast in celjenje kosti, rahitis pri otrocih ter
osteomalacijo pri odraslih. Prevelika količina lahko zmanjša količino kalcija v
kosteh in zobeh, prizadene ledvice in povzroči arteriosklerozo.
Veliko ga je v jajčnem rumenjaku, ribah in mleku, pivskem kvasu. Vitamin D3 se
tvori tudi v koži, ko je le-ta izpostavljena UV-žarkom oziroma sončni svetlobi.
VITAMIN
K
Pomemben
je za dobro cirkulacijo krvi, preprečuje osteoporozo in druge spremembe v
kosteh. Potrebe po vitaminu K je majhno in pomanjkanje je redko. Najdemo ga v
brokoliju, solati in zelju.
VITAMIN
B1
Vitamin
B sodeluje pri prebavi, predvsem ogljikovih hidratov, sprošča energijo iz
proteinov in maščobe. Omogoča normalno delovanje živčnih celic in je nujno
potreben za rast. Najdemo ga v beluših, brstičnem ohrovtu, rjavem rižu, ribah,
stročnicah, avokadu, slivah, piščančjem mesu, arašidih.
VITAMIN
B2
Omogoča
tvorbo rdečih krvnih telesc, preprečuje slabokrvnost ter dobro vpliva na vid.
Koristen je za zdravo kožo, lase in nohte. Najdemo ga v avokadu, brokoliju,
beluših, mleku, stročnicah, špinači, jogurtu in piščančjem mesu.
VITAMIN
B3
Potreben je za
nastanek spolnih hormonov, za normalno delovanje živčnega sistema in možganov. Nekateri
ljudje so alergični na prevelike količine vitamina B3, zato morajo biti pri
jemanju še posebej pazljivi.
Veliko ga je v
brokoliju, kvasu, korenju, regratu, ribah, paradižniku, krompirju in
polnozrnatih izdelkih.
VITAMIN B6
Pomemben je za
presnovo aminokislin, uravnava pa tudi delovanje hormonov. Vitamin B6 pripomore
tudi k zdravim lasem. Prevelike količine lahko povzročijo preobčutljivost na
svetlobo. Veliko tega vitamina najdemo v bananah, fižolu, kvasu, rjavem rižu,
korenju, brokoliju, ribah, grahu, krompirju, soji in špinači.
VITAMIN B12
Vitamin je pomemben
za delovanje živčnih vlaken in pomaga pri tvorbi novih celic. Zmanjšuje možnost
infarkta in količino holesterola ter pomaga proti depresiji. Našli ga boste v
jajcih, kvasu, mleku, jetrih, ostrigah in morskih sadežih.
FOLNA KISLINA
Povečuje odpornost
in je pomembna pri pretvorbi maščob. Zagotavlja dobro delovanje možganov in
znižuje količino holesterola v krvi. Folno kislino najdemo v ječmenu, kvasu,
rjavem rižu, solati, stročnicah, gobah, pomarančah, grahu, jagodah, tunini in
lososu.
KDAJ NAJ JEMLJEMO
VITAMINE?
Najbolje je, da
prisluhnete svojemu telesu in najdete svoj čas za jemanje vitaminov.
 Multivitaminske
tablete
uživamo ob hrani
Vitamin E: vzamemo ga med
obrokom, v katerem mora biti vsaj malo maščobe.
Vitamin C: polovico dnevne količine zaužijemo zjutraj pri
zajtrku, drugo polovico pa zvečer pri večerji. Tako čez ves dan zagotovimo
zadostno količino tega vitamina v krvi.
Kalcij: naenkrat moramo vzeti vsaj 500-miligramsko tableto.
Železo: ne jemljimo ga
istočasno s kalcijem, saj je v tem primeru njegov absorbcija slabša. Če torej
jemljemo železo in kalcij, poskrbimo, da ju bomo jemali ob različnih delih
dneva.
 |
RSS link na komentarje